Hrib Kojzica (513 metrov n. v.) se v smeri JV-SZ (ta je značilna za vse Posavske gube), dviguje od Šmarjete v Rimskih Toplicah, proti naselju Klenovo. Kljub nizki nadmorski višini se ponaša z impresivnimi skalnimi stenami, v katerih kraljuje velika uharica, po njih pa se pogosto sprehajajo gamsi in številne druge živali, ki so našle zavetje v skritih kotičkih nedostopnih previsov. Najlažje je opaziti kanje, ki tako kot padalci pogosto izkoriščajo ob pobočjih dvigajoči se vzgornik.
Južno pobočje ima zaradi svoje sončne lege izredno pestro rastlinstvo, v katerem prevladujejo toploljubne rastline, ki so prilagojene plitvim prstem ter sušnim razmeram. Severno stran pobočja prerašča bukov gozd, zato je sprehod do najviše točke zanimiv ne le zaradi lepega razgleda na Kopitnik, Kozje, Rimske Toplice in okoliška vasi, ampak tudi zaradi ostre rastlinske meje, ki jo predstavlja vrh grebena.
Skalnate stene na južni strani Kojzice so zaradi svoje biotske raznovrstnosti vključene v Naturo 2000 kot del območja, ki se imenuje “Ostenja Posavskega hribovja in Kum”. Na tem zaščitenem območju gnezdi celo par planinskega orla, najbolj prepoznan pa je po sokolu selcu in hrošču alpskem kozličku.
Vrh Kojzice je evidentiran tudi v registru nepremične kulturne dediščine saj so bile na njenem grebenu odkrite tri naselbinske terase, zavarovane s prepadnimi stenami, ostanki prazgodovinskega objekta in večja količina keramike.
Opis poti:
Na Kojzico vodi več nemarkiranih poti. Najlažji dostop je iz naselja Klenovo, od koder na vrh grebena po kolovozni poti hodijo predvsem bližnji domačini in prebivalci vasi Sedraž. Največ pohodnikov se proti Kojzici odpravi po poti, ki se začne ob glavni cesti Rimske Toplice – Hrastnik, tik preden cesta zavije v sotesko potoka Ična. Kolovozna pot je bila nekoč edina povezava proti Hrastniku, danes pa se po njej sprehajajo samo pohodniki. Kljub temu, da je pot široka, je pri hoji potrebno biti previden, saj je pobočje pod potjo zelo strmo. Po nekaj minutah se pohodniki lahko spočijejo ob urejenem počivališču ob obnovljeni Česnovi kapelici iz 19. stoletja. Kolovozna pot se nato nadaljuje proti najnižje ležečim hišam v naselju Klenovo. Tisti, ki želijo priti višje, morajo pred oziroma za Česnovo kapelico zaviti po stezi ali vlaki navzgor v hrib. Pot vodi mimo spominske table, kjer je bil leta 1941 ustanovljen pokrajinski odbor OF za Štajersko. Steza se konča pri zgornji kapelici nedaleč stran od hiš v zgornjem delu Klenovega, od koder se odpira lep razgled proti Kopitniku in naselju Turje. Od tu je mogoče po lokalnih cestah priti tudi na vrh Kojzice. Vendar bodite previdni, saj ima večina domačinov pri hišah pse čuvaje, vsekakor pa to ne pomeni, da je ta pot nedostopna. Iz smeri Rimskih Toplic so poti do vrha precej ozke, zahtevne in marsikje slabo vzdrževane in zaraščene, saj prvotno niso bile namenjene sprehodom pohodnikov. Nevarnost predstavlja tudi pogosto padanje skal iz apnenčaste skalne stene, za katero so običajno odgovorni gamsi ali vremenske razmere, kot je pomladanska odjuga. Na skrajnem vzhodnem delu Kojzice se proti vrhu po grebenu vzpenja najbolj poznana pot na vrh, ki pa je precej zahtevna in bi bila v visokogorju najbrž opremljena tudi z jeklenicami. Njena prednost je, da vas na njej padajoče skale ne bodo ogrožale. Do te poti je najlažje priti mimo kmetije Šilovc, ki kraljuje pod vzhodnimi skalnimi stenami Kojzice. Svetujemo vam, da vas pri iskanju poti na vrh hriba iz Rimskih Toplic vsaj prvič pospremi kdo od domačinov, ki dobro pozna okolico.
