Kulturno izobraževanje

Cerkev Lurške Matere Božje (Lurd)

Neoromanska podružnična cerkev Lurške Matere božje pri Rimskih Toplicah je bila posvečena leta 1858, le 10 let po začetku prikazovanj Matere Božje v Lurdu v Franciji. Poleg romarjev jo zaradi…
Preberi več

Pokaži lokacijo na mapi

Podružnična cerkev Lurške Matere Božje spada v župnijo Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. Bila je prvo svetišče na slovenskih tleh, posvečeno Lurški Materi Božji, ki jo krščanstvo časti v spomin na prikazovanje Matere Božje pastirici Bernardki v Lurdu v Franciji leta 1858.

Podružnična cerkev nad Ogečami v Rimskih Toplicah, znana kot Lurd nad Rimskimi Toplicami, je bila zgrajena v neoromanskem slogu v letih 1885–86. V tistem času je bil župnik v Šmarjeti Edvard Janžek, sicer goreč častilec Lurške Matere Božje. Na njegovo pobudo so farani na vrhu Korešnika nad Ogečami po načrtih stavbenika Valentina Scagnettija zgradili cerkev Lurške Matere Božje. Župnik Janžek se je l. 1886 udeležil velikega avstrijskega romanja v Lurd in tam naprosil nekaj dragocenih spominkov za novo cerkev (npr. kamen iz votline). Cerkev je l. 1899 poslikal Jakob Brollo. Na glavnem oltarju je prizor Marijinega prikazovanja Bernardki, ob straneh pa stojita sveta brata Ciril in Metod. Takratni mariborski škof Jakob Stepišnik je cerkev blagoslovil 10. oktobra 1886.

Lurška cerkev je kmalu postala priljubljena božja pot ljudi ob Savinji in okoliških krajev. Od vsega začetka so vanjo radi prihajali tudi ljudje iz zdravilišča v Toplicah, bila pa je tudi priljubljeno svetišče za poroke.

Cerkev je še danes najbolj obiskana ob Marijinih praznikih ter ob občasnih koncertih. Najbolj prepoznani so tradicionalni lurški majski koncerti v organizaciji Knjižnice Laško in domačina prof. Petra Napreta.

Romarji ali pohodniki, ki se k cerkvi odpravijo od pokopališča, mimo kmetije pri Slanc, si lahko na kmetiji ogledajo tudi kozolec, ki je vpisan v register kulturne dediščine. Ponaša se s tremi pari oken, dekorativno rezljanimi ročicami, in prečnim tramom, na katerem je letnica izdelave 1858.

 

Viri: Jerica Horjak: www.kamra.si; Franci Petrič: Slovenske božje poti

Internetne povezave

Sorodne vsebine

Članske ugodnosti v Turističnem društvu Rimske Toplice